Naša šola je na hitro postala del akcije: Ni debate- v Gorenje Surovino dajte stare aparate. Izpolnili smo prijavnico, napisali obvestila za starše, izobesili letake, obvestili sodelavce in akcija je stekla.
V začetku smo se malce hecali. Veseli smo bili vsake odslužene baterije, še bolj veseli starega hladilnika, po jarkih in gozdovih odkrivali dalj časa ležeče štedilnike…..Učitelji, prijatelji, družinski člani in nekateri starši so pridno vozili odslužene aparate, žarnice, telefone in ostalo kramo, ki se nam je nabirala doma. Učenci so prinesli nekaj odsluženih žarnic, telefonov in baterijskih vložkov. Pripovedovali so o v jarkih ležečih hladilnikih, štedilnikih in drugih odpadkih, ki tja nikakor ne sodijo.
Ko pa smo v sredo popoldan ugotovili, da smo z našimi 25 učenci na prvem mestu po količini zbranih aparatov, nas je popadla tekmovalnost. V četrtek se nas je aktivirala skupinica učiteljev, ki je z avtomobilom in prikolico pobrala vse aparate, ki so nam jih pripravili znanci, sorodniki, prijatelji. Materiala je bilo toliko, da smo morali opraviti več prevozov. Med nalaganjem so nam svoje odslužene aparate ponudili starejši stanovalci neke hiše in naložili in, v obojestransko zadovoljstvo, odpeljali tudi te. In okrog druge ure popoldan smo ugotovili, da smo trenutno na prvem mestu po zbranih kilogramih na učenca. Veselili smo se vsi, še enkrat smo dokazali, da za skupno dobro in za naše učence znamo stopiti skupaj.
V petek zjutraj je tudi javno bilo znano, da smo v akciji zmagali! Ravnali smo tako, kot smo navajeni: nesebično in v dobro vseh. Odločili smo se, da koncert podelimo z učenci šole, ki je zbrala po količini veliko več kilogramov, kot mi. Po radiu so nas, tudi zaradi te geste, poimenovali “majhna šola z velikim srcem”. In na to smo ponosni. Na koncertu se bodo naši učenci družili s svojimi sovrstniki in tovrstnih izkušenj jim moramo ponuditi čim
več.
Koordinatorka akcije:
Andreja Resman
 |
 |
|
 |
